ponedeljek, 23. julij 2012

Grad Marburg


Samo skozi vrata stopim in že se znajdem sredi Mestnega parka, kjer se nad menoj pne streha iz najrazličnejših zelenih odtenkov. Za parkom se pričnejo vinogradi in ena izmed poti vodi na Piramido. Prej, in s tem mislim na čas veliko prej, tam nekje v 11. stoletju, je tukaj stala utrdba, s katere so nadzorovali dolino ob reki in pot na Koroško. Imenovali so jo “Burg in der Mark”, iz česar je nastalo nemško ime: Marburg.

Mariborčani ves dan prihajajo na to vzpetino in pozvonijo z zvončkom pri kapelici. Ko pa sonce zahaja, posveti v temne doline na severu in s svojim sojem ožari mesto, mali prostor na vrhu griča zapolnijo poljubljajoči se pari, sedejo na stopnice pred kapelo, ki je posvečena Devici Mariji, in se držijo za roke:

V letu Gospodovem tisoč osemsto dvajset
Je strele sij uničil Piramido.
Gospod grof Henrik Brandis in Johana Welsersheim
Sta postavila cerkvico kamnito.
Verno in pobožno sta jo
Brezmadežni Kraljici posvetila.

V letu Gospodovem tisoč devetsto devet
Je cerkvici grozilo, da streha se udre,
Baron Pius Twichlu in soproga
Mehtild baronica Bernhard
Sta cerkvico obnovila, streho novo sta zgradila
Z zvončkom vred – in jo Gospodu posvetila.

Kraljica nebeška, obvaruj nežno
Naše otroke, mesto in deželo.

0 komentarji:

Objavite komentar